V Erasmus+ projektu E-YOUTH – Opolnomočenje mladih posameznikov z manj priložnostmi za aktivno vključevanje v družbo počasi zaključujemo svoje aktivnosti. Po več kot dveh letih sodelovanja smo pridobili številne nove izkušnje in sooblikovali gradiva, ki zaokražajo osvnovne cilje projekta:
- Spodbujanje socialne vključenosti mladih oseb s kompleksnimi izzivi in mladih ljudi z invalidnostjo
- Krepitev razrazvoja konkretnih ukrepov za izvajanje evropskega Stebra socialnih pravic in krepitev podpornih organizacij pri njihovem delu z mladimi
V projektu smo pripravili obsežen nabor gradiv, ki vsako po svoje zajema področje dela z mladimi, krepitev njihove socialne vključenosti, primere dobrih praks in priporočila voditeljem ter političnim odločevalcem za krepitev tistih storitev, ki mlade spodbujajo k samostojnosti, socialni vključenosti in jim zagotavljajo mrežo podpore, ki jim omogoča samostojno in vključeno življenje ter prehod v odraslost.
Ta gradiva zajemajo:
- Medsektorski kompetenčni / poklicni profil za delo z mladimi
- Metodologija za “community based outreach” / pristop skupnosti in okolja/sistemov podpore
- Orodja za posredovanje v skupnosti (nabor obstoječih pristopov, praks, projektov, programov po državah) /TOOLKIT
- Pedagoški priročnik
- Priporočila izvajalcem in odločevalcem socialnih politik
Gradiva so dostopna tudi na: https://www.ozara.si/invalidsko-podjetje/projektna-pisarna/e-youth/
Junija pa smo skupaj s podpornimi organizacijami združili moči in se srečali na zaključnem dogodku projekta, kjer smo imeli možnost spoznati, se povezati in izmenjati izkušnje z različnimi organizacijami, ki že delujejo kot podporna okolja za mlade. Pridružili so se nam:
- MOCIS – Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec, ki je predstavil dejavnosti Centra za družine in Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O+)
- Program Neverjetna leta
- NIJZ Ravne na Koroškem
- Center za krepotev zdravja Koroška
Ob izmenjavi z udeleženci in v povezavi z rezultati projekta smo pregledali tudi primere dobrih praks in situacij ter izkušenj iz drugih projektnih držav. Še vedno so precej zaskrbljujoči podatki Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki ugotavljan neenakosti v zdravju mladih, pri čemer so v najslabšem položaju tisti iz manj premožnih družin. Skupina NEET (mladi izven sistema izobraževanja in usposabljanja) predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, h kateremu je treba aktivno pristopiti in si prizadevati za izboljšanje zdravja te skupine. Zaposlitev še vedno ohranja osrednje mesto najpomembnejšega dejavnika polne socialne vključenosti, ki posredno vpliva na vsa druga področja posameznikovega življenja. Naš skupni zaključek je ugotovitev, da obstoječi primeri in programi, ki jih država in lokalne skupnosti že izvajajo, hkrati potrebujejo gotovost in stalnost financiranja, da se ohranja ustrezna mreža, ki omogoča tudi nadgradnjo storitev za mlade, ki lahko gre v korak s časom in se prilagaja vedno večjim izzizom sodobne družbe.
Vsem udeležencem se zahvaljujemo za njihov prispevek in sodelovanje – domov smo odšli z novimi znanji in vpogledi, da bomo lahko vsak zase skrbno načrtovali svoje aktivnosti s še boljšim vpogledom v potrebe in vsakdan mladih.
