Zvoki fada, surfanje, plaže, morska hrana, pogled na sončni zahod iz letala, pokušina portugalskih vin, postelje v treh nadstropjih in še in še bi lahko naštevala. Vse to in še več sem doživela na potovanju po Portugalski.
Svoje dogodivščine vam bom predstavila v obliki potopisa in jih ilustrirala s fotografijami ter zgodbami iz potovanja.
Septembra 2012 sem se prijateljico odpravila na tri tedne trajajoče pohajkovanje po plažah, hribih in dolinah evropske države na Iberskem polotoku. Potovanje se je pričelo s celodnevnim letenjem in čakanjem na letališčih, kajti na kerozinskih krilih sva poleteli od Dunaja do Pariza, zvečer pa še do Lizbone.
V Lizbono sva prispeli pozno ponoči in doživeli prvi šok, ko sva se morali povzpeti po strmem mestnem hribu do hostla. Na srečo sva kmalu ugotovili, da situacija ni tako enoznačna, kot se je sprva zdelo. Pravočasno sva ugotovili, da se na vrh hriba lahko popeljeva z gondolo, ki je brez težav v višave ponesla naju in 40 kg težko prtljago. Ko sva se naslednje jutro prebudili, naju je v kantini pričakala prijazna Portugalka z vprašanjem: »Ham and cheeeeese?« Sledil je nekaj dnevni ogled glavnih znamenitosti Lizbone.
Poseben dan bivanja v Lizboni sva namenili obisku mesteca Sintra, ki ga zaznamujejo čudoviti gradovi in poletne rezidence portugalskih kraljev in veljakov. Najbolj naju je navdušil dvorec Monserrat iz marmorja, ki zgleda kot hiša iz čipk. Ima tudi čudovite vrtove in nenavadna drevesa.
Najino potovanje proti severu so zaznamovala številna mesta, ki so vsa na svoj način nekaj posebnega in hkrati tipičnega. Mestece Peniche predstavlja surferski paradiž za mlade in malo manj mlade, Aveiro je znan po samooskrbi s soljo in posebnimi ladjicami, s katerimi obiskovalec zaplove po mestnih kanalih. Coimbra pa predstavlja študentsko mesto, ki je znano po svoji univerzi na vrhu hriba. Na poti proti severu sva se odpravili tudi na misijo Berlengas, ki predstavlja rezanje goste megle z majhno ladjico in iskanje otoka. Misijo sva uspešno zaključili, saj sva izjemno uživali v naravnem rezervatu, ki je znan po svoji bogati biotski raznovrstnosti.
Najina pot na sever se je zaključila v mestu Porto, kjer sva pokusili Portovec, tipično portugalsko vino. Prav tako pa sva si ogledali staro borzo v mestu in center za izvažanje Portovca. Znotraj teh prostorov naju je najbolj fascinirala velika Arabska dvorana, ki je v celoti prekrita z zlatimi lističi. Na obalah Porta je nastala tudi naslednja fotografija.
Od hladnejšega severa sva dolgo pot nadaljevali proti centralnemu delu Potrugalske in proti južnemu mestu Faro. Na poti sva se ustavili v Evori, kjer sva si ogledali starorimske akvedukte in ostanke templjev. V parkih sva z veseljem hranili pave, za zajtrk pa jedli kosmiče iz plastenke.
Na jugu sva ostali 4 dni. Čas sva namenili druženju z najino prijateljico, ki je v Faru študirala medijske komunikacije. Spoznali pa sva tudi študente na izmenjavi iz različnih kotičkov sveta.
Najino potovanje se je zaključilo v mestu Cascais blizu Lizbone, kjer sva obiskali Cabo da roca, znano kot najzahodnejšo kontinentalno točko Evrope s čudovitim razgledom in globokim prepadom. Vrhunec potovanja in hkrati čudovit zaključek sva doživeli v peklu. Da, prav ste slišali. Pri skalah, imenovanih Boca do inferno ali ustje pekla, sva doživeli najbolj pisan sončni zahod, ki nama bo, enako kot celotno potovanje, za vedno ostal v spominu in srcih.
